Petrol predlaga visoko dividendo, opozarja na tveganja pri dobavi nafte

Skupina Petrol je lani ustvarila prihodke v višini 6,1 milijarde evrov, kaže letno poročilo, ki so ga včeraj potrdili nadzorniki. Višina prihodkov je na ravni tistih iz leta 2024. V matični družbi pa so se znižali s 4,4 na 4,1 milijarde evrov.

Količinska prodaja naftnih derivatov, zemeljskega plina in električne energije se je povečala, pri čemer se je medletna rast gibala v razponu od približno pet do deset odstotkov.

EBITDA skupine Petrol je dosegel 326,6 milijona evrov, kar je 4 odstotke več kot v letu 2024, a 4 odstotke pod načrtovanimi cilji, v Sloveniji pa je bil za 34 milijonov evrov nižji kot leta 2024. Čisti poslovni izid skupine je znašal 174,2 milijona evrov, kar je okoli 19 odstotkov več kot v 2024 (145,9 milijona evrov), a 3,6 milijona evrov pod načrti.

Čisti dobiček matične družbe se je zvišal s 130,5 na 172,5 milijona evrov, a predvsem na račun dividend odvisnih družb (predvsem Geoplina in hrvaške hčerinske družbe Petrola). Iz poslovanja je družba beležila 87,7 milijona evrov dobička, kar je manj kot v 2024 (118,9 milijona evrov).

“Skupina Petrol je z učinkovitim nadzorom stroškov, povečanjem količinske prodaje po kategorijah in dobrimi rezultati na trgih izven Slovenije uspela omiliti večino negativnih regulatornih vplivov,” je v objavi na Seonetu napisal Petrol. Delničarjem predlaga 2,5 evra bruto dividende, kar je več kot lani (2,1 evra bruto).

V letu 2025 je podjetje v Sloveniji vložilo 100 milijonov evrov, predvsem za prenovo prodajnih mest, razvoj obnovljivih virov energije, električno mobilnost in digitalizacijo poslovanja.

Režejo stroške

Sašo Berger, predsednik uprave družbe Petrol, je po seji nadzornega sveta dejal, da so v zahtevnem okolju rast ohranili “predvsem z rastjo na tujih trgih in doslednim obvladovanjem stroškov”. Nedoseganje ciljev pa je pripisal vplivom regulatornih omejitev in spremenjenih razmer na energetskih trgih.

Stroški iz poslovanja skupine Petrol so v letu 2025 znašali 542,3 milijona evrov, kar je 9,6 milijona evrov oziroma dva odstotka manj kot v letu 2024. “Stroškovna optimizacija ter aktivnosti za povečevanje produktivnosti so pripomogle, da je delež stroškov iz poslovanja v kosmatem poslovnem izidu z zaprtimi neto finančnimi instrumenti za blago, v letu 2025 ostal na nizki ravni 73,8 odstotka,” v poročilu navaja Petrol.

Prva nadzornica ni zadovoljna

Vesna Južna, predsednica nadzornega sveta, pa s poslovanjem družbe ni zadovoljna. “Pri nas še vedno ostaja odprto, nerešeno in celo nezakonito določanje višine trgovske marže, ker ta marža ne pokriva naraščajočih stroškov trgovcev (logistike, plač zaposlenih, vzdrževanja in podobno), ki jih imamo z zagotavljanjem oskrbe prodajnih mest z naftnimi derivati. Sedanji način določanja primerne marže trgovcev nam ni znan, zanj ni strokovnih podlag, vemo pa, da dolgoročno ni vzdržen in ne omogoča normalnega razvoja dejavnosti,” je zapisala v izjavi, objavljeni na Seonetu.

Spomnimo, da Petrol in nekateri delničarji vse od leta 2022 opozarjajo na neustrezno maržno politiko v Sloveniji.

“Glede na trenutno situacijo glede oskrbe z naftnimi derivati po vsem svetu bo pomembno nujno in čim prej sprejeti spremembo regulatornega okvirja na področju določanja cen naftnih derivatov oziroma marž. Nesprejemljivo je tudi, da država družbi Petrol še vedno ni povrnila škode, ki jo je povzročila z zamrznitvijo prodajnih cen v letu 2022 ter regulacijo v letih 2023 in 2024, ter mora škodo terjati po sodni poti,” je opozorila Južna.

Možnost zamud tankerjev, manko v rafinerijah

Družba je v današnji objavi ponovno ocenila, da se je skupina Petrol na zaostrene razmere po začetku vojne na Bližnjem vzhodu odzvala “hitro, strokovno in odgovorno” ter zagotavljala stabilno oskrbo trga tudi v zaostrenih okoliščinah”.

Kot smo pisali, je po sklepu vlade državni delničar Slovenski državni holding (SDH) Petrolu poslal zahtevo za širitev dnevnega reda majske skupščine z glasovanjem o obsežnem paketu revizij poslov družbe. A Petrol, ki bi moral danes sklicati skupščin, je SDH zdaj poslal poziv za utemeljitev teh revizijskih zahtev, sklic skupščine pa prestavil na prihodnji petek.

Sicer pa Petrol glede oskrbe opozarja, da motnje na naftnem trgu vplivajo na dobavne verige v Evropi. “Dobavitelji opozarjajo na možne zamude tankerjev, medtem ko se mediteranske rafinerije soočajo z zmanjšanimi količinami surove nafte, kar nakazuje na možno omejeno razpoložljivost derivatov.”

Kot je nedavno na RTV Slovenija dejal Berger, ima sicer Petrol zagotovljene dobave za april. V poročilu Petrol navaja, da “Petrol ohranja stabilnost oskrbe s pomočjo dolgoročnih pogodb z zanesljivimi partnerji, ki do časa priprave poročila izpolnjujejo svoje obveznosti”.

Pa plin in elektrika?

Pri plinu, pišejo, se omejitve dobave iz regije Perzijskega zaliva v Evropi odražajo predvsem v višjih cenah, ne pa v pomanjkanju oskrbe. “Dejanski učinek zmanjšane katarske proizvodnje bo odvisen od trajanja omejitev, odzivnosti alternativnih dobaviteljev ter povpraševanja v Aziji, kjer lahko nastane konkurenca za utekočinjen zemeljski plin (LNG) med Azijo in Evropo,” menijo.

Stanje na plinskem trgu se prenaša tudi na trg električne energije. Tu je, tako Petrol, povečano negotovost moč opaziti na terminskih trgih, kjer so se občutno zvišale cene za leti 2026 in 2027. Skupina Petrol je v krizno obdobje vstopila z zmerno izpostavljenostjo, navajajo.

Skupina bo sicer vpliv spremenjenih okoliščin in novih geopolitičnih razmerij na poslovanje natančneje ocenila ob javni objavi rezultatov za prvo četrtletje letošnjega leta.